1983 – začetek projekta GNU (prosto dostopna programska oprema)
Linus Torvalds (na sliki levo) je aprila leta 1991 (v študentskih letih) začel pisati operacijski sistem
na osnovi Minixa (Unixu podoben operacijski sistem) in ga poimenoval Linux.
1993 – začetek razvijanja distribucije Debian (napisal študent Ian Murdock)

Ubuntu sponzorira družba Canonical, ki je v lasti Marka Shuttlewortha.
Mark je južnoafriški podjetnik, ki je leta 1995 ustanovil podjetje Thawte,
specializirano za delo z digitalnimi potrdili ter varnostjo na internetu.

Štiri leta pozneje je podjetje prodal za 570 milijonov dolarjev.

Leta 2002 je kot drugi vesoljski turist poletel v vesolje nato pa leta 2004 ustanovil podjetje Canonical, ki skrbi za razvoj, promocijo ter nudenje poslovne podpore za Ubuntu.

• Ubuntu je operacijski sistem, ki temelji na Debianu.
• Uporablja Linux jedro ter izide vsakih 6 mesecev - v aprilu ter v mesecu oktobru.
• Izdaje z oznako LTS imajo 5 letno podporo, kar pomeni, da Canonical zagotavlja 5 let varnostne posodobitve in druge popravke.
• Vsebuje vse, kar potrebujete za vsakodnevno delo!

Kaj pomeni Ubuntu?

V afriških jezikih zulu ter ksosa pomeni človeškost.
Samo ime izvira iz južnoafriške humanistične filozofije ubuntu, ki v splošnem pomeni »Sem, kar sem zaradi tega, kar smo vsi«.

Ubuntu / Kubuntu / Ubuntu GNOME /Ubuntu MATE

• 1 GHz procesor
• 1 GiB RAMa
• 3D pospeševalnik z vsaj 256 MB RAMa
• 5 GB prostega prostora na disku

Za starejše računalnike pa se priporoča

Lubuntu / Xubuntu

• najmanj 266 MHz procesor
• najmanj 128 MiB RAMa
• najmanj 3 GB prostega prostora na disku

• Zadnja različica je 16.04, poznana tudi kot Xenial Xerus.
• Izšla 21. aprila 2016. Podpora do januarja 2021.
• Zadnja LTS različica je 16.04 LTS
• Izšla je 21. aprila 2016. Oznaka LTS je kot smo že omenili za dolgotrajno podporo (5 let - do aprila 2021).
• Kako izgleda? Oglejte si slike na naslednjih prosojnicah

Kaj je namizno okolje?

Namizno okolje je pravzaprav vse kar vidimo, ko zaženemo operacijski sistem.
Od grafičnega vmesnika do oken ter vidnih vrstic na zaslonu.

Ubuntu - najbolj priljubljena različica, ki uporablja namizno okolje Unity. Bistvena je preprostost uporabe.

Kubuntu - druga najbolj priljubljena različica, ki uporablja namizno okolje KDE. Bistvena je popolna prilagodljivost.

Xubuntu - uporablja preprosto namizno okolje Xfce. Bistvena je hitrost delovanja na starejših računalnikih.

• Lubuntu - namizno okolje Lxde; prav tako za starejše računalnike
• Ubuntu GNOME - namizno okolje GNOME; sodobno okolje
• Ubuntu MATE - namizno okolje MATE (Gnome 2); preprosto za uporabo
• Edubuntu - distribucija namenjena izobraževanju (za šole ter otroke)
• Ubuntu Studio - distribucija namenjena predstavitveni (zvočni/video) produkciji
• Mythbuntu - distribucija ustvarjena za hišni kino; uporablja MythTV ter namizno okolje Xfce

• Odprtost (prilagodljivost, popravki, podpora)
• Dostopnost (popolnoma preveden v več jezikov, tudi v slovenščino)
• Brezplačen
• Enostavno nameščanje programov
• Velika izbira programov
• Samodejno posodabljanje nameščenih programov
• Trdi disk ne potrebuje defragmentacije
• Hiter zagon in izklop sistema
• Varnost (zelo dobra zaščita pred virusi in zlonamernimi programi a pozor - ni imun)
• Ogromna skupnost

Wine

Določene programe, ki jih uporabljate na operacijskem sistemu Windows, lahko poganjate s programom WINE.
Namestite in zaženete jih tako kot v Windows sistemu.

Na primer: ASP Slovarji, Microsoft Office 2003 ter 2007 in drugi.

• Slaba podpora profesionalnim programom (Photoshop in drugi, ki v WINE ne delujejo popolno)

Obstajajo pa alternative!

Windows	Ubuntu
Adobe Photoshop	Gimp
MS Office	LibreOffice
Windows Media Player	VLC
Internet Explorer	Firefox/Chrome
Outlook	Thunderbird

• Nepopolna strojna podpora (določene grafične kartice, določene mrežne kartice, eksotična strojna oprema)

• Datoteko .iso (katero smo predhodno prejeli z interneta) zapišemo na CD/USB-ključ s pomočjo programa unetbootin
• V nastavitvah BIOS-a izberemo zagon z CD-ja/USB-ja
• Zažene se polnokrven Ubuntu, ki pa je počasnejši in potrebuje nekaj več pomnilnika (počasen je zato, ker mora brati z optične/USB naprave)
• Preizkusimo lahko delovanje strojne opreme in Ubuntu po želji tudi namestimo ali pa ga preprosto uporabimo za varno spletno bančništvo
• Če Ubuntuja ne namestimo, je po ponovnem zagonu računalnik nedotaknjen (ni zapisa na trdi disk oziroma na naš privzeti operacijski sistem).

Pri Ubuntu Slovenija smo naredili tudi video vodnik, ki vam lepo pokaže, kako se zapiše datoteko .iso na DVD / USB.
Več na naši Youtube strani - povezava na zadnji prosojnici.

Linux uporabljate vsak dan! 850.000 (ja to je 850 tisoč!) Android telefonov, kateri uporabljajo jedro Linux se izdela dnevno!

Večina od 700.000 dnevno prodanih televizij uporablja Linux! 9 od 10ih superračunalnikov poganja Linux!

Linux se prav tako uporablja na toasterjih, usmerjevalnikih ter drugih napravah.
Spletne strani kot so Google, Amazon, Twitter, Facebook, Arnes, Ubuntu.si ;-) in mnoge druge uporabljajo Linux strežnike.

Na namizju ga uporabljajo francoska policija, francoski parlament,
makedonsko ministrstvo za znanost, češka pošta,
dansko ministrstvo za promet, mestne oblasti v Münchnu, nizozemska ministrstva v Hagu, Kitajska, Malezija, Andaluzijska vlada, Dreamworks, Peugeot in mnogi drugi.

V zadnjem času je Ubuntu strežnik vse več v uporabi tudi za namene računalništva v oblaku.
Prav tako se razvijata Ubuntu za telefone in tablice ter Ubuntu TV.

Ubuntu.si je skupnost posameznikov različnih starosti, izobrazbe, znanj …, ki jih druži zanimanje za prost operacijski sistem Ubuntu, ki ga lahko brezplačno in brez obveznosti uporabljate tako doma in v podjetju.

Člani skupnosti Ubuntu v svojem prostem času prostovoljno pomagajo pri reševanju težav drugih uporabnikov Ubuntuja, prispevajo k izboljšavam Ubuntuja (predvsem preko prevajanja) in predstavljajo in promovirajo Ubuntu tistim, ki ga še ne poznajo.

Projekt slovenjenja Ubuntuja in drugih odprtokodnih programov v materinščino je časovno zahteven. S tem pomagamo tistim, ki ne znajo angleško (dedki in babice), ali pa se udobnejše počutijo, ko uporabljajo sistem v slovenščini. Več o projektih in kako se pridružiti na www.ubuntu.si/skupnost/.

Kakovostni prevodi so eden od pomembnih faktorjev pri odločanju za uporabo Ubuntuja v podjetjih in javni upravi.

Drugi projekti so:

• Ubuntu v brskalniku - namenjen je vsem tistim, ki bi si radi ogledali izgled in nekatere zmožnosti
• Ubuntu urice in prevajalski maratoni
• video vodniki
• splavitvene zabave

Več o tem pa na naši spletni strani.

Za pomoč se lahko obrnete na našo spletno ter forum, kjer se mogoče najde odgovor na vaše vprašanje.
Če imate raje družabna omrežja, kot so Facebook ter Google+ oziroma Twitter, nas najdete tudi tam:

• Facebook
• Google+
• Twitter
• Youtube

Za dodatne podrobnosti oziroma, če nam želite pomagati, se obrnite na infoAFNAubuntu.si (pomoči prek e-pošte ne nudimo).